»Mislim, da je to v njegovi krvi. In še vedno je veliko stvari, ki jih hoče povedati.«

»Sosednja soba je zgodba o odnosu med 'zelo nepopolno materjo in jezno hčerko, ki ju loči velik nesporazum'.«

»Moje slike nimajo zgodb in jih tudi nočem. Za zgodbe je bolj literatura kot slikarstvo.«

»Delo na tem filmu je predstavljalo velik izziv, saj sem si res želel povedati zgodbo, ki bi jo lahko pripovedovali tudi drugi.«

»Preko metafore bube - majhnega bitja, ki potuje - sem hotela povedati našo univerzalno zgodbo.«

»Gre za zelo aktualno, sodobno in pomembno zgodbo o štirih ambicioznih dekletih, ki hočejo mnogo več, kot jim je svet v tistem trenutku sposoben dati. Ljudje se knjige spomnijo kot nekakšne zadrgnjene predviktorijanske moralke, a v njej se skriva veliko, veliko več.«

»Nikoli. Tega nočem videti. Ko gledam svoje stare filme, vidim napake in stvari, ki jih nisem naredil, in nato začnem gledati na način: 'Kaj počnem? To je neumno. Zakaj nisem naredil tega?’ To je boleče. Tega nočem početi, zato ne gledam.«

»O stvari moraš nekaj vedeti in biti z njo čustveno povezan, če hočeš snemati film o njej.«

»Navdih za zgodbo o treh sodobnih virđinah (balkanske ženske, ki prevzamejo vlogo moškega, op. n.) so bila dekleta, ki se jih spomnim iz otroštva.«